Kaj in kako je esej

Esej nam pomeni zaključeno celoto,

ki raziskuje mnenje

s pomočjo refleksije.

Slednjo razumemo kot dokumentiranje procesa, piščevega prihajanja k lastnemu mnenju.

To se pravi: pisec ne začenja s trdne, ampak z vprašujoče pozicije in pred bralci razkriva svoj miselni proces, napredovanje, spreminjanje, pogleda, mnenja, misli. (Nasprotno temu: pridigarstvo in retorika)

To imenujemo subjektivnost.

Čeprav esej zahteva konec, ta ni nujno absoluten. Ne v svojih konsekvencah ne v svoji izpeljavi. Toda mora zaključiti neko refleksivno pot.

Te zahteve morajo biti izpeljane v visokem slogu, tega razumemo kot estetsko in ne etično kategorijo.

To pomeni, da naj slog in struktura eseja v svojem registru in drugih značilnostih  odgovarjata zahtevam vsebine (vulgarna vsebina, kliče po vulgarnem slogu, poetična po poetičnem; presoja je avtorjeva). Morata pa biti premišljena in dosledno ter izbrušeno izvedena.

Estetska plat eseja, ki je zanj bistvena, je lahko bodisi poetična (izražena v zvočnem, barvitem, metaforičnem, pesniškem itd. jeziku) ali vsebinska (izražena v izbrani temi, podobah, primerih, likih itd.)

Esej se razlikuje od znanstvenega besedila oziroma razprave po sledečem:

Njegova vsebina je svobodno izbrana in ni namenjena (zgolj) cilju povečanja znanja. Posledično se lahko tekom teksta spremeni.

Pot eseja k lastnemu zaključku ni jasno usmerjena z eno metodo ali eno znanstveno disciplino, kakor se to pričakuje od razprave. Nasprotno. Esej vedno tipa v vse smeri, ki mu utegnejo koristiti (pri tem eklektično izbira in izpušča po trenutni potrebi; citate, metode, discipline, teme, argumente). Narava eseja je zato digresivna. Vijugava. Narava razprave je premočrtna (četudi implicitno).

Esej je nestalna, dinamična forma in to mora biti vanj globoko vpisano.

Ti kriteriji veljajo kot navodila piscem in kot priporočila uredništvu.

Literatura in priporočeno branje

(seznam dopolnjujemo)

  • Denis Poniž: Esej, Literarni Leksikon 33; DZS, Ljubljana, 1989.
  • Virginia Woolf: The Modern Essay
  • Miklavž Komelj: Političnost poezije
  • Montaigne: Eseji
  • Jorge Luis Borges: Naivna bralčeva etika
  • Miha Pintarič: Esej o eseju
Advertisements