Razglednice

Razpis pomlad 2017

Razglednica, kot pojem, je zgolj ponovitev in reprodukcija, je norma in izraz naklonjenosti hkrati.

Je dvoličen medij, ki na eni strani nosi tekst in na drugi podobo. V nasprotju z dialoško naravnanim pismom, je razglednica globoko ritualizirano besedilo, ki se le pretvarja, da komunicira. V svoji dvojnosti je sama sebi dovolj. Bolj aforistična kot pismo, ne zahteva odgovora; zadostuje ji, da doseže svojega naslovnika. Podoba na njeni sprednji strani pa je reprodukcija, ponovitev, kopija nečesa značilnega, pomembnega, obiskanega. Zato je razglednica dokument, sled in fragment.

Po drugi strani poslati razglednico ni svoboda, razglednica je dolžnost – ljubljeni jo zahteva. In ravno zato podleže konvenciji “pogovora o vremenu z lepimi pozdravi”, njenega pisca pa pred belino kartona preveva horror vacui.  Ravno v tej zahtevi se nahaja tudi njena bližina naslovniku, kljub nomadski premestitvi v tuj prostor.

“Sanjaš me. Čitljivo?
Čisto? Jasneje
kot za rešetko
žiga? Pisarniško

ceno imam? Kot pošiljka –
Stanem? – Lično?
Častna beseda,
jaz sem, ne pismo!”
(Cvetajeva Pasternaku: Z morjav Poskus sobe, AAC Zrakogled, Koper, 2014.)

Kako lahko razglednica, dve površini, postane ideja z globino?

Ali nujno naplavi svojega pisca na površino?

***

Do 30. 4. 2017, Sprejemamo predloge esejev in strokovnih člankov (s področja literarne teorije, primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine) na temo razglednic.

Sprejemamo tudi predloge tekstov in tekste, ki niso neposredno povezani s temo razpisa.

Piske_ce prosimo, da se držijo navodil za pisanje dostopnih na naši facebook in spletni strani (ali na prošnjo po e-pošti).

Tekste, vprašanja in predloge pošljite na zamenjavecasopis@gmail.com.