Rina Pleteršek, O izgubljeni materi, sveti prostitutki in bednemu dekletu

Fjodor Mihajlovič Dostojevski je tisti ruski pisatelj, ki je na piedestal postavil razmišljujočega moškega izgubljenega v zmedenem svetu. Že več desetletij so z njim obsedeni tako literarni kritiki, kot teologi, v tem eseju pa se bom posvetila ženskam v delih Dostojevskega in objasnila, zakaj bi se morale z njim ukvarjati tudi feministke. Generalno se vse… Read More Rina Pleteršek, O izgubljeni materi, sveti prostitutki in bednemu dekletu

Goran Lazičić, MLADA POEZIJA V SRBIJI*

*Tekst je skrajšana in dodelana različica Predgovora iz knjige Restart: Panorama nove poezije u Srbiji, ur. Goran Lazičić, Dom kulture Studentski grad, Beograd 2014 Uredniška op.: Besedilo objavljeno z avtorjevim dovoljenjem. Prevedla Natalija Milovanović     Če bi od programa za izdelavo fotorobotov zahtevali maketo proizvajalcev poezije novejše generacije v Srbiji, bi dobili naslednje rezultate.… Read More Goran Lazičić, MLADA POEZIJA V SRBIJI*

Dinko Kreho, NOSTALGIJA PO PRIHODNOSTI

Ur. opomba: objavljeno z dovoljenjem avtorja   Pred nekaj tedni je ob domačem druženju pri nama z ženo bližnja članica družine obstala ob mapi SFRJ, ki visi v naši kuhinji: “Vidva sta pa res nostalgična nostalgična! Pa komaj se te države sploh spominjata!“, naju je dobronamerno zbodla, ne brez iskrenega čudenja. Pri tem je namigovala… Read More Dinko Kreho, NOSTALGIJA PO PRIHODNOSTI

Meta Cunder, MODA KOT MATERIALNA KULTURA

V eseju bom zagovarjala tezo, da lahko objekti delujejo kot spominska mesta, in sicer ne glede na zmožnost, da skozi svojo materialnost izdajajo informacije o nosilcu. To bom pokazala preko definiranja različnih pristopov k raziskovanju modnih izdelkov in pomena spomina v kontekstu materialne kulture, sploh v povezavi s smrtjo. Zgornje teorije bom povezala z analizo… Read More Meta Cunder, MODA KOT MATERIALNA KULTURA

Svit Komel, KOLEDAR DRUŽBE SVETEGA MOHORJA – O koledarju, pratiki in zamejevanju časa

Ur. opomba: navedene opombe se nahajajo v spodnjem delu besedila.   Prehod starega leta v novo je že kar po tradiciji obeležen z obiskom dimnikarjev, gasilcev, mormonov, ki od vrat do vrat prinašajo koledarje za prihajajoče leto. Gre za variacijo prastarega običaja koledovanja, izvirajočega še iz staroslovanskih časov, po katerem koledniki hodijo od vrat do… Read More Svit Komel, KOLEDAR DRUŽBE SVETEGA MOHORJA – O koledarju, pratiki in zamejevanju časa

Ajda Šubelj, UMETNOST PRODAJE WARHOLOVE DUŠE, TELEFONSKIH ANKET IN SLONJIH RILCEV Komar in Melamid – umetnika kot »pranksterja«

Z norčevanjem iz ideje umetnosti kot zdravila sta Komar in Melamid nadaljevala tudi po emigraciji. Leta 1999 sta začela s projektom Zdravilna moč umetnosti, v okviru katerega sta ustanovila Ministrstvo van Gogha. Umetnika sta z van Goghovimi slikami zdravila najrazličnejše bolezni in nad pacienti izvajala tudi terapijo s svetlobo in senco (sl. 4), s tem pa ustvarila parodijo sodobne umetnosti in se posmehnila vsesplošni priljubljenosti van Gogha.… Read More Ajda Šubelj, UMETNOST PRODAJE WARHOLOVE DUŠE, TELEFONSKIH ANKET IN SLONJIH RILCEV Komar in Melamid – umetnika kot »pranksterja«

Vid Bešter, Bine Debeljak Dušan Pirjevec in Kafkov Grad: topos in utopos, dejansko in potencialno v Pirjevčevi teoriji evropskega romana

Pri tem najinega zanimanja ne vodi kritični duh, ki bi želel pokazati, da je Pirjevčeva teorija neuporabna, temveč prej nekakšna estetska očaranost nad lepoto njegove teoretske zgradbe, ki v veliki meri (po najinem mnenju) izhaja prav iz teh elementov.… Read More Vid Bešter, Bine Debeljak Dušan Pirjevec in Kafkov Grad: topos in utopos, dejansko in potencialno v Pirjevčevi teoriji evropskega romana