DŠPK Seminar: Kulti

V študijskem letu 2017-2018 začenjamo pri DŠPK z organizacijo serije strokovnih dogodkov, s katerimi želimo spodbuditi študente k razširjanju strokovnega udejstvovanja in raziskovanja preko meja študija.

V prvem letu načrtujemo tri dogodke. Na vsakem dogodku bodo trije študentje ali povabljeni predavatelji predstavili dvajsetminutne prispevke na izbrano temo, ki jim bo sledila razprava. Prispevki iz področja literarne teorije (v najširšem smislu) in povezanih področij bodo kasneje objavljeni v posebnih številkah Zamenjav.

Prva serija predavanj na temo kult in okultno v literaturi in literarni  teoriji bo organizirana v drugem tednu novembra. Zainteresirani pošljite povzetke prispevkov (do 300 besed) na zamenjavecasopis@gmail.com do  15. 10. 2017.

Priporočamo kar najsvobodnejšo interpretacijo teme in v tem duhu prilagamo tudi svobodoljubni razpis:

***

Kult je grob(n)a beseda. Ponavadi pomeni skupino, tolpo, ki s takšno grešnostjo, tolikšno konspiratorno ljubeznijo in privrženostjo izvršuje grozodejstva v imenu tako obskurnega cilja, da nas, ki sklepamo zgolj bežna zavezništva, navdajajo s sladkim srhom groze. Zarote (resnične in namišljene), skupinski samomori, vsa prepovedana sladostrastja, množični poboji, skrivnostni obredi, kanibalizem, žrtveni ognji, tajna sodišča, krvavi oltarji in kar je še drugih zločinov, ki uspevajo v mraku. Obogateno s človeškimi nesoglasji, idealizacijo, pretiranostjo in prevelikimi pričakovanji, s predstavami in fantazijami krmari okultno iz davnega nekoč v kultno sedanjost. Negotovo šepa med popularnim in znanstvenim; trka ob čeri akademske vednosti, religioznega izkustva in popkulturnega kiča. Šepa zdaj noro – kot mutant po pustinji, ki jo je za sabo pustil razsvetljeni razum; zdaj dostojanstveno kot častitljiv starec krevsa po poti skrite modrosti. Trka navrata kulture, za katera ni moč ugotoviti ali so iz pravega ali ponarejenega lesa.

Nedaleč stran, na drugem prizorišču proč od poskusov definicije, na gozdni poti odzvanja pesem otovorjena s plesom. Voz spremljata panter in tiger, zraven in naokoli žalostno blodi nesrečni pevec.

Scena se sestavi. Sprehajamo se mimo baročnih portretov antičnih okultnih figur: Orfeja in Dioniza. Ta dva sta s svojo pesmijo in plesom, svojo omamno norostjo, ki ju povezuje, držala zaščitniško roko nad nekaterimi izmed največjih literarnih spomenikov grške antike (atiška tragedija in komedija, orfični spevi …). Njuni mnogi portretipričajo, da sta še dolgo veljala za zavetnika in ideal pesniškega lika in dela; omame in norosti.

 

V romantični dobi se dalje prikazujeta skozi subjektivno izkušnjo človeka kot umetnika kot genija. Življenje sámo postane umetnost. Umetnikova občutja in njegova izkušnja postanejo umetnine. In če so do romantike govorili o “geniju” kot dobrem duhu, ki ga človek poseduje, je genij sedaj demon, ki poseduje človeka.

“Razglasil je, da Boga ni in da je vse, kar nas učijo, gola izmišljotina (to je bilo leta 1838). Spominjam se, da je ta novica v starejših bratih zbudila zanimanje – tudi mene so poklicali na posvet. Vsi smo se zelo razživeli ter jo sprejeli kot nekaj zelo zanimivega in čisto mogočega.” (L. N. Tolstoj, Izpoved)

Scena se razstavi. Nekaj desetletij kasneje, v letu 1872, Nietzsche trka na vrata delavnice v Leipzigu. Prepozna vrednost, ki jo je nosil mit z vsemi svojimi sestavinami – apoliničnega, dionizičnega, duha muzike (najprej moramo pomisliti na muzo) – v nasprotju z dekadenčno znanostjo. Klasična tragedija kot mesto srečanja boga in človeka ne obstaja več. Ali to pomeni tudi konec gledališča in njegove kulture?

Za njim, po njegovi sledi, prihajajo novi kulti: kulti uničenja in revolucij, kulti nove kulture mašin. Jeklo, steklo in kričanje motorjev, ki je predirnejše od grl muzikantov. Goreče knjižnice in padajoči kipi. Razbijte obraz Dionizu, stopite Orfejem na grlo! Kulti bojevnikov in revolucionarjev.

“Ko sem bil otrok, sem goreče častil tigra,” zapiše Borges v Dreamtigers leta 1960.

Vemo, da so usodi všeč ponavljanja, enačice in somerja. Štiri leta kasneje prvič izide Rdeča knjižica Mao Cetunga. Destilirano Maovo misel je treba vedno imeti pri sebi. Slišati jo, brati jo, vzklikati jo.

Na drugi stran lahko najdemo prav toliko in tako gorečih častilcev v popkulturi. Naprej, naprej, tovariši, nova scena se sestavi: Ob gledanju nekega kultnega filma preoblečeno občinstvo odseva like s platna. Nedaleč stran, na koncertnem prizorišču, množica trga Morrisseyjevo srajco na majhne koščke, kot so nekoč kradli svetnikom obleko s telesa in v zlatih posodah shranjevali, kar je ostalo … Vsak bo domov odnesel nekaj božanskega! Takšne manije se sčasoma iztečejo, le zato, da se lahko ponovijo.

Scena se razstavi. Globoko zakoreninjeni duh kulta ljubezni v starem provansalskem dialektu odzvanja v vulgarnih dialogih b-filmov. Trubadurji so razumeli, da ljubezni ni mogoče uresničiti brez žrtve in izgube. Zato so raje večno hrepeneli – ljubezen ima trdne temelje v nestanovitnih oblakih.

Scene ni več. Tako je vsaj videti, saj pogasnejo luči. Toda, prav v temi se godijo največji okultni spektakli – tisti, ki postanejo kultni! Ne moremo odvrniti pogleda, tema obljublja še večji spektakel. Ne! Ne, smemo odvrniti pogleda, v temi lahko zgrešimo lesket skrivnostnih oči, šelestenje korakov nezemeljskih bitij in njihovih adeptov – ko ugasnejo luči se razrastejo scene prek vseh meja! Prav zdaj, prav zdaj spektakularno umira nesrečni grešnik-kozel. Pozorno je treba prisluhniti, da ne zamudimo tihega curljanja krvi v besedah. To je naša žrtev skrivnostnim bogovom. Čakamo na besede temnega oraklja, da nam prerokuje iz črev pesnikov vseh dob in njihovih razvad, omam, zborovskih kantat in molitev.

Vprašajmo se: kako kulti berejo? Kako okultno beremo? Drugače rečeno: kakšna je literarna teorija, ko jo pišejo in uporabljajo kulti? Kakšna je literatura kulta? Kultna literatura? Kateri kulti so postali kulture, kako kultivirajo literaturo?

Tekst ni svet, tekst ni kult. Kdor bere, lahko tudi piše! Kdor bere, naj piše!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s