Tinkara V. Kastelic, ne bojim se te samo izgleda tako

ne bojim se te samo izgleda tako
kot rožni grmi mehek puh odpihnjenih
odletenih regratovih lučk
krošenj obrnjenih v tla

ne bojim se te samo izgleda tako
kristali sladkorja voda ki
odteka po bradi na popek kaplja
na bodikljavo travo na olupke

ostanke nakodrane v oblike
ki jih razumem le z dotikom
ne bojim se te samo težko te je

gledati kako ti kaplja
iz ust obvisi na trepalnicah
se z brade cedi.